PLYMOUTH
Oktober smo začeli polni pričakovanj, saj je bil čas za odhod na mobilnost za skupino 12 dijakov, ki smo jo sestavljali Ines iz 3. č, Anja, Natja, Ambrož, Staš, Jakob in Luka iz 3. e, Karin, Nuša in Matej iz 4. a ter Nina in Rožle iz 4. c. Naša destinacija: Plymouth, Združeno kraljestvo.
POTOVANJE
Potovanje se je začelo v nedeljo, 14. 10., zgodaj zjutraj, ko smo se v Celju vkrcali na GoOpti kombi in se odpravili na pot do letališča Marco Polo v Italiji. Polni pričakovanj smo se vkrcali na letalo, potovanje pa ali prespali ali pa izkoristili čas za poslušanje glasbe. Naše potovanje pa s pristankom v Bristolu še ni bilo zaključeno. Od cilja nas je ločilo še slabe tri ure vožnje z avtobusom. Britansko vreme ni bilo daleč ob pričakovanj: deževno in zelo hladno. Na poti do Plymoutha smo videli veliko lepih mest in vasic, bili pa smo tudi polni pričakovanj, saj so nas naše gostiteljske družine že pričakovale.
NASTANITEV
Bivali smo pri gostiteljskih družinah, po dva skupaj. Naše ‘mame’ so nam kuhale in pripravljale malico za s sabo, pa tudi za pranje perila so poskrbele. Angleška kuhinja večine ni ravno prepričala, čeprav so znali skuhati tudi kaj res okusnega, zato smo redno gostovali pri različnih znanih ponudnikih hitre hrane, pa tudi kakšne druge mednarodne okuse smo preizkusili.
Na koncu se je bilo od naših gostiteljev kar težko posloviti. V treh tednih smo se že dokaj navadili eden drugega. Potočili smo kakšno solzico, vsaj ena družina pa zdaj verjetno ‘pogreša’ nočno igranje računalniških igric.
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
Na praktičnem usposabljanju je Ines delala v trgovini, ostali pa smo kot dijaki iz programov ekonomski tehnik in ekonomska gimnazija poglabljali svoje znanje iz ekonomije. Ustvarjali smo virtualno podjetje, ki smo ga morali na koncu tudi zagovarjati pred ostalimi dijaki, mentorjem, vodilnimi uslužbenci podjetja ter drugimi udeleženci iz Slovenije, Češke, Romunije in Italije.
Skupina deklet je ustanovila podjetje, kjer se je prodajala izključno naravna kozmetika brez embalaže (zero waste), ki bi onesnaževala okolje. Fantje so se lotili področja izdelovanja igel, barv in opreme za tetovaže. Naš mentor nam je zelo pomagal z nasveti in priporočili, tako da smo lahko pripravili vrhunski predstavitvi.
Predstavili smo finančni plan našega podjetja, marketinško strategijo, vizijo, misijo, logotip in slogan, produkte, itd. Naše delo je bilo razporejeno po oddelkih, zato je vsak predstavil svojega in povedal, kaj je raziskoval in do katerih ugotovitev je prišel.
Najpomembneje se nam zdi dejstvo, da smo kot skupina držali skupaj, si pomagali in se nenehno spodbujali. Na dan predstavitve so se z nami malce poigrali živčki, saj nismo hoteli razočarati v prvi vrsti sebe in pa seveda vseh ljudi, ki so v nas vložili veliko truda in časa. Med predstavitvijo je začetna trema hitro izginila in veselje ob koncu je bilo nepopisno, saj smo vsem dokazali, da zmoremo in smo lahko zadovoljni odšli domov.
Usposabljanje nam je vsem koristilo, saj smo nadgradili znanje ekonomije, izvedeli veliko novega o delovanju angleških podjetij, se naučili veliko angleških strokovnih besed ter pridobili na samozavesti in spretnostih pri javnem nastopanju oz. predstavljanju svojih poslovnih idej.
Naš mentor Russell je rad delal z nami in nas je tudi pohvalil za opravljeno delo. Bil je ponosen na nas, mi pa tudi. Meni, da bo Slovenija na slabšem, če nas bo prepustila tujini.
VTISI:
“Pred predstavitvijo sem bila rahlo nervozna, saj smo predstavljali pred kar veliko ljudmi in v tujem jeziku, hkrati pa sem vedela, da bomo svoje delo opravili odlično, saj smo se aktivno in intenzivno pripravljali. Na predstavitev naše skupine in na dekleta sem bila zelo ponosna, saj smo se odrezale odlično, pohvale pa gredo tudi fantom za odlično opravljeno delo.” Nuša Vahter
“Pred predstavitvijo sem bila seveda malce živčna, ampak ko sem zaključila s svojim govorom, sem se sprostila. Z našim nastopom sem bila zelo zadovoljna in ponosna na to, kar smo skupaj ustvarile v treh tednih.” Anja Drešček
“Prvi teden našega projekta sem se počutila zelo umirjeno in sproščeno. Zadnje dni pa sem že čutila pritisk, saj smo morali svoj izdelek predstaviti pred vodstvom, našo spremljevalko in drugimi udeleženci. Seveda se je moja živčnost videla med predstavitvijo, vendar smo se punce odlično odrezale, tako kot tudi fantje.” Natja Kapitler
“Pred predstavitvijo našega podjetja sem bil rahlo nervozen, vendar sem vedel da bomo sebe in naše podjetje uspešno predstavili. Nervoza je med predstavitvijo popustila, saj smo vse izpeljali kot smo si zamislili. Na koncu pa sem čutil olajšanje, saj je bil zadnji in najtežji del prakse za mano.” Rožle Oštir
“Pred predstavitvijo smo dolgo vadili in se ogrevali, da je potem končni nastop šel kot po maslu. Brez problema sem povedal tistih nekaj stavkov, ki sem jih imel za povedati in se s tem ponosno rešil zadnje obveznosti v tujini.” Matej Kincel
PROSTI ČAS
Prosti čas smo v Plymouthu preživljali na različne načine. Nekateri smo radi odkrivali vedno nove kotičke mesta, drugi smo preučevali trgovsko ponudbo ter seveda tudi kaj kupili, tretji smo odkrivali znane okuse na nov način v lokalnih restavracijah z bolj ali manj hitro hrano. Brez ogledov filmov ali igranja računalniških iger seveda ni šlo, najpogumnejši pa smo si omislili celo tetovažo. Mesto ponuja precej, tako da smo si lahko svoj prosti čas dokaj raznoliko organizirali.
Dvakrat tedensko smo imeli organizirane večerne aktivnosti in sicer karaoke večer ob torkih in pogovorne urice z Richardom ob četrtkih. Oboje je bilo zanimivo, saj smo na teh dogodkih srečevali Erazmovce iz drugih držav in se spoznavali ter družili.
IZLETI
Prvi vikend nas je čakal izlet v Bristol. Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj, skupaj z našo profesorico Pavlinovo, Tellusovo vodičko in z dijaki z Jesenic, ki so bili istočasno kot mi v Plymouthu na praksi. Najprej smo si skupaj ogledali muzej, ki se nahaja ob pristanišču. V njem so bili razstavljena stara kolesa, ladjice, motorji, avtobus, tiskalni stroji in slike mesta v preteklosti. Skratka v njem smo lahko pridobili veliko informacij o razvoju mesta skozi čas. Po ogledu muzeja smo se odpravili na sprehod po mestu, kjer smo si najprej ogledali pristanišče in katedralo ter še nekaj drugih znamenitosti. Po ogledu mesta smo punce svoj prosti čas preživele v trgovinah, fante pa so večinoma zaposlovale računalniške igrice. Nekateri so obiskali akvarij. Po napornem dnevu je sledila še vožnja v Plymouth.
Drugo soboto smo bili prosti, zato smo se odločili, da se kar samostojno odpravimo na izlet. Obiskali smo Mt Edgecumbe, od katerega nas je ločila le kratka vožnja s čolnom. Ker nam je vreme šlo na roko, smo potem skočili še na dvonadstropni avtobus in obiskali nekaj novih predelov mesta.
Naš drugi načrtovani izlet smo imeli potem v nedeljo, ko smo se podali v obmorsko mesto Torquay. Naš vodič je bil nam že dobro znani Richard, ki je prava zakladnica znanja in razgledanosti. Na poti do mesta Torquay smo se ustavili v vasici Cockington, ki je nastala pred 2500 leti, prvi ohranjeni dokumenti pa segajo v 10. stoletje. Vas se ponaša z ljubkimi starimi hišicami s slamnato streho, v katerih ljudje še danes živijo.
Po ogledu simpatične vasice nas je pot vodila v Torquay, kjer je bilo za oblačno nedeljsko popoldne dokaj veliko ljudi. Richard nam je povedal, kje se kaj nahaja, nato pa smo se sami odločili, kako bomo preživeli svoj čas v mestu. Tako smo se nekateri odpravili na sprehod po plaži, drugi so se posladkali z vaflji, tretji pa odkrivali mestne znamenitosti.
SLOVO
Zadnji dan v Plymouthu smo se po podelitvi potrdil o uspešno opravljeni praksi predajali sončnim žarkom in uživali ob bučanju valov ob obali ter se poslovili od mesta. Sledilo je še pakiranje in slovo od družin.
VRNITEV
Naše povratno potovanje se je začelo pozno ponoči, ko nas je prevoznik pobiral enega za drugim na naslovih naših gostiteljev, nato pa smo se kot bi trenil znašli na bristolskem letališču. Tam smo srečali naše Erazmovce, ki so se vračali z usposabljanja v Exetru ter tudi 2 Slovenca, ki sta prav tako potovala z nami do Benetk.
Vsi smo komaj čakali, da se vrnemo domov, zato je pot minila zelo hitro. Po nekaj urah spanja, poslušanja glasbe in branja knjig smo pristali na italijanskem letališču. Ko smo prispeli v Celje, smo vsi že komaj čakali, da spet vidimo svoje družine.
