V nedeljo, 1.3.2015 smo se ob 10. uri zjutraj odpravili iz Celja na sedemdnevno kolesarsko ekskurzijo(oziroma projekt) na Češko. Moja sošolka Patricija in jaz sva bili navdušeni! Skupaj z nama sta potovala tudi Maša Dečman in Urh Skale iz programa ekonomska gimnazija. Takoj smo se ujeli in že na poti smo videli, da nas čaka lep teden. Vsi štirje smo bili veseli tudi zaradi profesoric, ki so nas spremljale, saj jih imamo radi in se z njimi zelo dobro razumemo. Pot je bila dolga, vozili smo se približno 6 ur, ampak nam je čas mineval zelo hitro, saj smo se neprestano pogovarjali, zabavali in smejali. Profesorica Simona Barabaš nas je skrbno in varno pripeljala na cilj, pred gimnazijo v Ždaru nad Sazavou na Češkem. Vsi štirje dijaki smo bili navdušeni, čakali smo namreč na naše gostitelje, pri katerih smo ostali naslednji teden. Na svojo gostiteljico Karolino nisem čakala dolgo. Pome je prišla s svojim očimom in fantom. Takoj sem videla, da so zelo prijazni in navdušeni nad novo izkušnjo. Zelo so se potrudili in me lepo sprejeli, pri njih sem se počutila kot doma. Njena družina zelo rada potuje in na dopustu so bili tudi v Sloveniji, ki jih je navdušila. Ko smo prispeli domov, me je čakala večerja, po večerji pa sva se s Karolino uredili in odpravili spat. Ko sva se zjutraj zbudili, nama je njena mama pripravila zajtrk (tako je bilo vsako jutro) in očim naju je peljal v šolo. Njihova šola je zelo drugačna od naše, vsaj meni se je zdela. Drugačna je celotna organizacija. Jaz in moji partnerji v projektu nismo vedeli, kaj naj pričakujemo prvi dan. Odločili smo se, da se prepustimo in sledimo programu. Prvi dan smo bili v šoli 12 ur, kar se nam je vsem zdelo malo pretirano, sploh po tako dolgi poti, čeprav smo se naspali. Ampak vseeno je bilo zanimivo; češki dijaki so nam pripravili različne delavnice, povezane s kolesarjenjem, in seveda ogled šole. Dobili smo ”kolesarski potni list”, na katerem so bili naši podatki(ime, priimek, starost in državljanstvo) z osebno sliko, na hrbtni strani ”potnega lista” pa je bil napisan tedenski program in tako smo lahko videli, kaj vse nas čaka v prihodnjem tednu. Razveselili smo se, ko smo ugotovili, da gremo naslednji dan (v torek) v Prago. Vsi smo si želeli videti češko prestolnico in res je bilo čudovito. Za izlet v Prago smo se v torek dobili pred šolo ob 8. uri zjutraj. Ko smo se vsi zbrali, smo slovenski dijaki odšli na 150 km dolgo pot proti Pragi. Ko smo prispeli v prestolnico, smo bili navdušeni. Najprej smo si ogledali tehnični muzej, nato pa še veliko drugih znamenitosti. Prehodili smo kar precejšen del tega prelepega mesta. Sledil je čas za odmor, morda nakupovanje ali le sproščanje ob kavi. S Patricijo sva se odločili za slednje, kar pa sva mogoče malo obžalovali, saj sva za dve kavi odšteli kar 200 kron! To je okoli 7€! Nisva se dolgo pritoževali, saj nama je bilo lepo in tudi kava ni bila slaba.  Po odmoru smo se odpravili nazaj proti Ždaru. Ko smo prispeli v Ždar, smo imeli še nekaj prostega časa, preden smo se vrnili nazaj h gostiteljem. Jaz in ostala Slovenska ekipa smo se odločili, da gremo na pijačo in gostitelje počakamo tam. Bili smo presenečeni nad nizkimi cenami v baru, ampak nas to seveda ni motilo. Sledil je odhod ”domov” in počivanje po napornem dnevu. V sredo smo bili najprej v šoli, nato pa smo se odpravili na Zeleno Horo, kjer stoji cerkev znanega češkega arhitekta Santinija. Ko smo prispeli v cerkev, smo sedli na cerkvene klopi in vodička nam je razložila zgodovino in arhitekturo cerkve. Po ogledu cerkve smo se podali na pot proti jezeru. Bilo nam je všeč, ampak je pihal zelo močan veter in vsi smo bili že malce utrujeni. Po ogledih smo s prijatelji iz vseh držav spet zašli v bar in sproščeno klepetali v angleščini, odpravili smo se h gostiteljem, nato smo si z njimi izmenjali vtise dneva, nato pa smo odšli spat. Četrtka smo se veselili vsi, saj je bil v programu spet ogled nekega mesta, tokrat nam nepoznanega. Odpravljali smo se namreč v Jihlavo, ki je nedaleč stran od Ždara. Jihlava je lepo mestece, kjer smo si ogledali Jihlavske katakombe. Bilo je zelo zanimivo in poučno. Po ogledu smo imeli spet nekaj prostega časa za ogled mesta, potem pa smo se vrnili v Ždar. Teden se je vztrajno bližal h koncu in nismo mogli verjeti, da nam je ostalo le še malo časa na Češkem. Pripravljali smo se na zadnji dan in se dobro naspali. Napočil je petek, zadnji dan, ko se lahko družimo z vrstniki tujih držav. Bili smo žalostni, a hkrati veseli za novo izkušnjo, ki nam jo je omogočila šola. V petek zjutraj smo najprej spet bili v šoli, po malici pa smo se odpravili na mestni urad v Ždaru, kjer smo poslušali seminar o kolesarskih poteh in kolesarjenju, kar je bilo zanimivo. Po seminarju smo se odpravili v Nove Mesto, ki je prav tako kot Jihlava blizu Ždara. V tem mestu smo si ogledali smučarsko središče in češka profesorica nam je poskušala povedati čim več o tem. Na smučišču smo snemali tudi kratko vožnjo s kolesom, ki jo je opravil po en dijak iz vsake države. Bilo je zelo zanimivo, a vsi smo komaj čakali na večer, saj so nam češki dijaki pripravili poslovilno zabavo. Po snemanju smo se vrnili v Ždar, vsi zelo dobre volje. Zabava, ki so nam jo pripravili dijaki, je bila zanimiva, mogoče bi slovenski najstniki temu prej rekli družabne igre kot zabava, ampak bilo je vredu, potrudili so se samo za nas. Po šolski zabavi smo se dijaki iz vseh držav in prav tako češki dijaki odpravili v diskoteko, za katero bi jaz prej uporabila izraz klub. Bilo je zabavno, vsi smo se družili in se imeli lepo. Morali smo upoštevati dejstvo, da se naslednji dan zgodaj odpravljamo nazaj proti Sloveniji, zato sva jaz in moja gostiteljica sklenili oditi domov ob polnoči. Najprej sem zavidala drugim, ki so ostali dlje, ampak me je zavidanje minilo zjutraj, ko sem bila jaz naspana in polna energije, ostali Slovenci pa bi lahko spali še kakšno uro dlje. 😀 Gostitelji so nas zjutraj spremili na trg, kjer smo se dobili z našimi profesoricami za odhod. Bilo je dokaj čustveno, saj smo se morali posloviti. Ponekod ni manjkalo niti solz.
Za nami je čudovita izkušnja, katere zlahka ne bomo pozabili. Dobili smo eno izkušnjo več v življenju in sklenili nova prijateljstva. Bilo je res neprecenljivo in v imenu vseh, ki smo se tega projekta udeležili, se zahvaljujem našim profesoricam, da so izbrale ravno nas.

 

Zorica Momirović, 1.A PTI

 

Fotografije je prispevala Patricija Kastelic

 

 

Možnost sodelovanja v projektu Erasmus je bila zame res velika izkušnja. Ko mi je profesorica povedala, da grem na Češko za ves teden sem bila zelo navdušena in hkrati malo prestrašena. Nikoli še nisem bila zdoma sama in živela pri ljudeh, ki jih sploh ne poznam, vendar sem se takoj ujela z družino, ki me je gostila. S punco, ki je bila mojih let smo ugotovili, da imamo zelo podobne interese, tako da smo se spoprijateljili že takoj na začetku. Zelo dobro sem se razumela tudi z njeno družino in prijatelji, ki so res super.
Zabavala sem se tudi na samem projektu, ki je potekal večinoma v šoli. Imela sem možnost spoznati veliko ljudi iz drugih držav. Čeprav smo bili na začetku vsi malo sramežljivi in zadržani, smo se kaj kmalu razgovorili, še posebej zvečer v pubu. Kljub temu, da nas je bilo veliko in, da je vsak živel pri svojemu gostitelju iz različnih delov mesta, smo se skoraj vsak dan zbrali tudi po koncu projekta in se družili. To so bili zame tudi eni izmed boljših in nepozabnih trenutkov.
Najtežji del pa me je čakal, ko sem se morala posloviti od družine in vseh novih prijateljev, ki sem jih spoznala. Še dobro, da obstaja facebook, kjer sem lahko ostala v stiku z njimi. Te izkušnje nikoli ne bom pozabila in upam, da se bom še kdaj imela možnost videti s katerim od učencev iz tujine.

Maša Dečman

 

Projekt na Češkem je bil zelo zanimiva izkušnja. Spoznal sem državo Češko ter seveda veliko novih ljudi. Z nekaterimi sem ostal v stiku. Stanoval sem pri gostitelji Mirku in njegovi družini. Mirko in njegova družina so me prijazno sprejeli in ob koncu tedna sem se počutil že skoraj kot član njihove družine.
Tema projekta je bila kolesarjenje. Dnevi na Češkem so bili aktivno preživeti, saj smo vsak dan počeli nekaj drugega. Čez dan smo imeli različne aktivnosti, ob večerih smo se pa družili v barih ob tradicionalno odličnem češkem pivu, kjer smo se bolje spoznali, saj smo bili čez dan ponavadi ločeni v skupinah. Vsak dan je bil zanimiv, a najbolj sem užival v torek, ko smo obiskali Prago in si ogledali njene zanimivosti ter se sprehajali po mestu.
V projektu sem izredno užival in upam, da se bom udeležil v prihodnosti še kakšnega podobnega projekta, saj se naučiš marsikatero zanimivost države gostiteljice ter seveda spoznaš veliko novih ljudi.

Urh Skale