Malta 2019
Mikrokozmos Sredozemlja in mi – Andreja, Nataša in Trimlon – že prekaljeni erazmovci, ki smo to jesen osvajali našo novo destinacijo.
Naše letošnje destinacije za prakso v tujini v programu Erasmus+ smo se zelo razveselili, saj smo slišali veliko lepih stvari o njej. Takoj smo se začeli pripravljati, začeli smo brskati po informacijah, si naredili načrt, kaj vse želimo videti in početi v času 3-tedenske mobilnosti. Septembra smo na pripravah na mobilnost spoznali preostalih 7 erazmovcev murskosoboške partnerske šole, s katerimi smo se v oktobru skupaj odpravili na Malto.
Malta nas je ob prihodu prijetno presenetila z dokaj visokimi temperaturami, tako da je naša jesenska oprava hitro splahnela in že smo bili poletno naravnani. Na letališču nas je pričakal voznik, ki nas je zapeljal do apartmaja. Namestili smo se dokaj hitro, saj sta sonce in morje čakala in to je bilo treba izkoristiti.
Zvečer so nas začele navdajati skrbi o tem kako se bomo znašli v kaotičnem malteškem javnem prevozu. Ker Maltežani vozijo po levi, je to seveda za nas predstavljalo še dodatno oviro. Tako se je dogajalo, da smo se znašli na napačni strani ceste, se vkrcali na napačen avtobus, ki nas je odpeljal neznano kam. Najboljše pri vsem tem je, da se na Malti praktično ne moreš izgubiti, saj vsak avtobus na koncu odpelje nazaj v glavno mesto Valletto.
Nastanjeni smo bili v dveh apartmajih, skupaj z dijaki iz Murske Sobote. Sobivanje nam je predstavljalo velik izziv, saj smo prvič izkusili, kako je, ko živiš z več osebami ter se moraš prilagajati. Velik zalogaj za nas je bilo tudi kuhanje, saj smo morali sami skrbeti za gospodinjstvo. Delo smo si razdelili tako, da so tisti, ki so prvi prispeli v apartma, začeli s pripravo kosila, drugi pa so potem pospravili in pomili posodo. Zbrali smo denar, šli po nakupih, a želje in navade so se izkazale za zelo raznolike, tako da smo potem ustvarjali bolj enolične obroke.
Včasih nam je za gospodinjske obveznosti zmanjkalo energije, zato smo raje jedli zunaj. V bistvu je bilo tako ali drugače treba preizkusiti nekaj malteških jedi, čeprav smo se držali bolj varne variante in degustirali predvsem njihove sladice.
Bistvo naše malteške izkušnje je bilo delo v podjetjih. Imeli smo različen delovni čas, a prijazne in sproščene nadrejene in sodelavce. Delo je bilo odvisno od podjetja samega, največ dela je bilo v Excelu ter z urejanjem in arhiviranjem dokumentacije. Prav pa nam je prišlo tudi znanje tujega jezika.
V prostem času smo imeli organizirana dva izleta. Prvi konec tedna nas je pot vodila na jug otoka, kjer smo si pogledali ribiško vasico Marsaxlokk, ki nas je povsem prevzela. Tam smo tudi srečali veliko Slovencev, ki so, tako kot mi, nakupovali spominčke, se slikali, si privoščili kakšen prigrizek v tamkajšnjih lokalih. S čolni smo se zapeljali na ogled Modre jame (Blue Grotto), potem pa obiskali še sokolarja.
Drugi vikend smo si sami organizirali izlet na otok Comino. Tja smo prispeli po polurni vožnji s trajektom. Otok naseljuje le peščica ljudi, turisti tja prihajamo večinoma na enodnevni izlet. Tam smo preživeli ves dan, ki smo ga izkoristili za kopanje in druženje. Posladkali smo se tudi z značilnimi sladicam in sadjem.
Obiskali smo tudi Popeya in njegovo Olivo. Obisk je bil prijetno doživetje, še posebej presenečenje ob povratku, ko smo na avtobusnem postajališču naleteli na skupino slovenskih navijačic.
Po sobotnem obisku Comina nas je čakal nedeljski izlet na Gozo, sosednji otok, ki je mirnejši, bolj zelen in manj kaotičen od Malte. Raziskovanje otoka je bilo kljub slabemu vremenu na tisti dan pestro in zanimivo, videli smo veliko.
Po zaključeni praksi v malteških podjetjih smo se zadnji dan udeležili zaključnega sestanka pri naših partnerjih, na katerem smo ovrednotili našo izkušnjo s prakso in bivanjem ter prejeli Europass potrdila. Strinjali smo se, da je za nami nepozabna izkušnja, ki nas je vse na različne načine obogatila.
Po treh tednih smo se na Malti počutili kot doma, in bolj ko se je bližal dan za vrnitev, bolj nam je bilo težko, saj smo se tako navadili življenja na Malti, da nismo hoteli nazaj domov. A vendar je napočil dan, ko smo se zjutraj namesto v podjetje odpravili na letališče. Po drugi strani pa je bila prijetna misel na ponovno snidenje z našimi domačimi.
