V torek, 6. maja 2025, so se dijaki 3. e in 3. f s spremljevalci odpravili na celodnevno strokovno ekskurzijo na Goriško z okolico.
Nova Gorica, zgrajena po drugi svetovni vojni, je 13. največje slovensko mesto, ki je letos z italijansko Gorico, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1001, tudi evropska prestolnica kulture. Mesti sta razvili prelomno čezmejno strategijo. Namen GO! 2025 je predvsem premagati prepreke med krajema in v družbi ter dokazati, da lahko življenje brez meja in čezmejno upravljanje vplivata tako na krepitev in rast obrobij kot stikov evropskega kulturnega mozaika.
Najprej so si ogledali staro Gorico, se po ozkih ulicah sprehodili do gradu, zgrajenega v 11. stoletju, in se ustavili na Trgu zmage z Neptunovim vodnjakom iz 18. stoletja. V neposredni bližini so spoznali zgodovino jezuitske cerkve sv. Ignacija. Nato so se odpravili na Trg Evrope v Novi Gorici, kjer je Slovenija kot ena izmed desetih držav 1. maja 2004 tudi slovesno vstopila v Evropsko unijo. Obiskali so Muzej na meji, kjer so prisluhnili zanimivi predstavitvi polpretekle obmejne zgodovine skozi muzejsko zbirko Kolodvor. Sledil je še vodeni ogled arhitekturnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Mestne občine Nova Gorica, po opoldanskem odmoru pa občudovanje znamenitega solkanskega viadukta, in sicer 219,7 m dolgega železniškega ločnega mostu čez Sočo pri Solkanu, vrhunskega izdelka avstro-ogrske inženirske šole.
Popoldne so spoznavali Kostanjevico, ki je bila leta 1985 razglašena za umetnostni in arhitekturni spomenik. Najprej so se odpravili v župnijsko cerkev in frančiškanski samostan, nato v grobnico, v kateri so posmrtni ostanki zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov, med drugim tudi Karla X.; sprehodili so se skozi čudoviti in omamno dišeči vrt burbonk, vrtnic, ki so poimenovane po otoku Île de Bourbon (danes se ta imenuje Réunion, najdemo pa ga v Indijskem oceanu, in sicer vzhodno od Madagaskarja), ter obiskali še samostansko knjižnico, v kateri so videli prvo slovensko slovnico z Bohoričevim posvetilom. Ta neznanstvena slovnica, pisana v latinščini in izdana leta 1584, postavlja slovenščino na častno deveto mesto med evropskimi jeziki, ki so dobili svojo slovnico v sodobnem pomenu besede. Pozno popoldne so se dijaki sprehodili do parka Rafut in si ogledali razstavo Tihotapstvo na Goriškem.
Slikovita povezanost stare in nove Gorice je tako mladim in njihovim spremljevalcem skozi bogato kulturno
dediščino razkrila tesno prepletenost geografskega območja, prepletenega s številnimi zgodbami, vtkanimi v lokalni vsakdan.
Matjaž Apat
